Mata Duhovni je človek, oseba, ki v otroštvu ni imela možnosti izkusiti prave notranje varnosti. Ne zato, ker bi bilo z njim kaj narobe, ampak zato, ker domače okolje ni bilo dovolj varno, da bi se v njem lahko zdravo razvila njegova samopodoba, samozaupanje in občutek notranjega miru. Starši pogosto niso znali ali zmogli ustvariti tega prostora, ker so bili tudi sami ujeti v svoje rane, skrbi, status, družbene norme, dokazovanje ali preživetje. In otrok, ki bi moral dobiti občutek varnosti, topline in potrditve, tega ni dobil v taki obliki, kot bi ga potreboval.
Zato je začel to varnost iskati zunaj sebe.
Mata Duhovni je pogosto človek, ki nima visoke samozavesti, čeprav navzven morda ne deluje tako. Velikokrat svoje resnično stanje skriva za smehom, pretirano prilagojenostjo ali jezo. Včasih deluje močan, včasih samozavesten, včasih “vse pod kontrolo”, ampak znotraj sebe se pogosto bori s tem, kako sploh izraziti, kaj čuti. Kako povedati, kaj si misli. Kako komunicirati svojo resnico, ne da bi imel občutek, da bo zato obsojen, zavrnjen ali nerazumljen.
To je človek, ki preveč posluša notranji kritični glas. Glas, ki ga ni ustvaril zavestno sam, ampak se je oblikoval skozi leta pomanjkanja, nevidnosti, nepodprtega otroštva in neizgovorjenih ran. Ta glas mu govori, da ni dovolj, da mora še nekaj dokazati, da mora biti boljši, bolj miren, bolj uspešen, bolj všečen. In ker ta notranja varnost ni bila zgrajena od znotraj, jo začne iskati v odnosih, v odzivih drugih ljudi, v potrditvi, v tem, da je koristen, potreben, dober za druge.
Zato Mata Duhovni pogosto pomaga drugim iz potrebe, ne iz moči. Pomaga, ker v sebi čuti, da mora prispevati, da mora popraviti, rešiti, držati stvari skupaj. Pomaga, ker ga žene občutek, da bo skozi to končno našel svoj namen, svojo vrednost, svoj mir. In ko nekomu ne more pomagati, ko nekoga ne more rešiti, ko stvari ne gredo tako, kot si je želel, se pogosto še kaznuje z občutkom krivde. Kot da ni naredil dovolj. Kot da je on kriv. Kot da njegova vrednost spet ni bila dovolj.
Mata Duhovni je torej oseba, ki v otroštvu ni dobila dovolj občutka varnosti, zdravega zaupanja, tople ljubezni, potrditve za svojo vrednost in zdravega modela komunikacije. Zaradi tega danes ne stoji trdno v sebi. Njegov glavni notranji problem ni, da je šibek ali nesposoben. Njegov glavni notranji problem je, da nima zgrajene notranje varnosti, zato jo išče v odnosih, v odzivih drugih, v zunanjem svetu.
In ravno zato se v tej zgodbi prepozna. Ker to ni samo opis nekoga drugega. To je pogosto prvi iskren opis njega samega.
Če si se v tem zapisu prepoznal, potem nisi pokvarjen, izgubljen ali “preveč”. Pomeni samo, da si predolgo nosil stvari, ki jih nisi ustvaril sam. In da je zdaj čas, da začneš graditi sebe od osnov naprej, zavestno, mirno in resnično.
